Ko učenec prestopi prag šole je poleg izobraževalnih vsebin deležen tudi vzgojnih vsebin. Z njimi se sreča že na samem začetku šolanja. Nekatere od njih predpisuje učni načrt, z drugimi se seznani in se ob njih uči na vsakodnevno ob druženju z vrstniki, učitelji in drugimi delavci šole, nenazadnje tudi, ko srečuje starše drugih učencev. Nekatere vsebine osvaja nenačrtno ob interakciji z drugimi, z nekaterimi vsebinami pa ga načrtno pri svojem delu seznanjajo pedagoški delavci šole.
Na času šolanja pogosto omenjamo, kako pomembno je vzgajanje z vzgledom, še posebno v prih letih šolanja. Učitelji kot vzorniki s svojo osebnostjo lahko močno posežejo v učenčev svet vrednot. Učenec posnema učitelja, ker ga ima rad in mu zaupa. Zato je toliko bolj pomembno, koga od učiteljev izberemo kot prvega, saj bo s svojim osebnim stikom z učencem lahko postavil močan temelj, na katerem se bo gradilo v prihodnjih letih.
Učenci potrebujejo učitelja, ki jih bo tudi vzgajal. Potrošniška družba je načela in spremenila svet vrednot. Materialne dobrine stopajo v ospredje, pomanjkanje časa, odtujenost drug drugemu, vsevečja nestrpnost in stalno hitenje postavljajo otroka pogosto v stisko iz katere ne najde izhoda ali ga poišče na nepravi način. Šola in učitelji imajo na tem mestu priložnost in moč, da sistematično, premišljeno in počasi pomagajo in naučijo učenca pravilnega odziva in ravnanja.
V šoli vzgajamo skozi učni načrt, močno pa na vzgojo vpliva tudi šolska klima. Ko učenec začuti, da se v šoli lahko varno počuti, da je v šoli sprejet, da med učitelji in učenci vladajo zdravi odnosi, da so odnosi zdravi tudi med učitelji in ostalimi delavci šole, da med učitelji in starši poteka konstruktiven dialog, takrat lahko z gotovostjo napovemo, da bodo vzgojne vsebine naletele na plodna tla.
Učitelji, predvsem predmetni učitelji, so zadnja leta prepogosto opozarjali na pomanjkanje discipline, nemoč in neuspeh pri reševanju vzgojne problematike. Izkazalo se je, da se morajo pri pouku ukvarjati z vzgojnimi problemi, ki jih pred leti ni bilo oz. so se reševale v polju družine in v šoli niso stopale v ospredje.
Zakon o spremembah in dopolnitvah ZOŠ (Uradni list RS štev. 102/2007) v 60. d členu nalaga šoli, da oblikuje in sprejme vzgojni načrt, s katerim določi načine doseganja in uresničevanja ciljev in vrednot iz 2. člena zakona ZOŠ, ob upoštevanju potreb in interesov učencev ter posebnosti širšega okolja. Vzgojni načrt vsebuje vzgojne dejavnosti in oblike vzajemnega sodelovanja šole s starši ter njihovo vključevanje v uresničevanje vzgojnega načrta.
Pri pripravi vzgojnega načrta sodelujejo strokovni delavci šole ter učenci in starši. Vzgojni načrt sprejme svet šole na predlog ravnatelja po postopku, kot je določen za letni delovni načrt.
O uresničevanju vzgojnega načrta ravnatelj najmanj enkrat letno poroča svetu staršev in svetu šole. Poročilo je sestavni del letne samoevalvacije šole.
Drugi člen ZOŠ ureja cilje izobraževanja, ki veljajo za vse osnovne šole v Republiki Sloveniji. Med njimi so tudi vzgojni cilji in sicer:
– spodbujanje skladnega telesnega, spoznavnega, čustvenega, moralnega, duhovnega in socialnega razvoja posameznika z upoštevanjem razvojnih zakonitosti;
– omogočanje osebnostnega razvoja učenca v skladu z njegovimi sposobnostmi in interesi, vključno z razvojem njegove pozitivne samopodobe;
– vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj in za dejavno vključevanje v demokratično družbo, kar vključuje globlje poznavanje in odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja, do drugih ljudi, svoje in drugih kultur, naravnega in družbenega okolja, prihodnjih generacij;
– razvijanje zavesti o državni pripadnosti in narodni identiteti, vedenja o zgodovini Slovencev, njihovi kulturni in naravni dediščini ter spodbujanje državljanske odgovornosti;
– vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije;
– vzgajanje za spoštovanje in sodelovanje, za sprejemanje drugačnosti in medsebojno strpnost, za spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin;
– razvijanje nadarjenosti in usposabljanja za razumevanje in doživljanje umetniških del ter za izražanje na različnih umetniških področjih.
Tudi Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS štev 16/2007) in Zakon o spremembah in dopolnitvah ZOFVI (Uradni list RS štev. 36/2008) v 2. členu namenjata pozornost vzgojni komponenti v šoli, in sicer:
- zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, rasno, etnično in narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo oziroma invalidnost,
- vzgajanje za medsebojno strpnost, razvijanje zavesti o enakopravnosti spolov, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje otrokovih in človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razvijanje enakih možnosti obeh spolov ter s tem razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi,
- razvijanje jezikovnih zmožnosti in sposobnosti in ozaveščanje položaja slovenskega jezika kot jezika države Slovenije; na območjih, ki so opredeljena kot narodno mešana, pa ob slovenskem jeziku tudi ohranjanje in razvijanje italijanskega in madžarskega jezika,
- spodbujanje zavesti o integriteti posameznika,
- razvijanje zavesti o državni pripadnosti in nacionalni identiteti in vedenja o zgodovini Slovenije in njeni kulturi. Vzgojno-izobraževalni zavodi razvijajo zavest o državni pripadnosti in nacionalni identiteti z obeleževanjem državnih praznikov, katerega sestavni del je izvedba himne Republike Slovenije in z drugimi dejavnostmi. Vzgojno-izobraževalni zavodi imajo stalno izobešeno zastavo Republike Slovenije, na območjih, kjer živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, se izobesi tudi zastavo narodne skupnosti– omogočanje vzgoje in izobraževanja, ki ustreza stopnji razvoja in življenjski dobi posameznika,
- zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje na območjih s posebnimi razvojnimi problemi,
- zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje otrok iz socialno manj spodbudnih okolij,
- zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami,
- vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj in za dejavno vključevanje v demokratično družbo, kar vključuje tudi globlje poznavanje in odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja, do drugih ljudi, do svoje in drugih kultur, do naravnega in družbenega okolja, do prihodnjih generacij.
Osnovna šola mora poskrbeti za varnost učencev. S tem namenom:
– izvaja različne aktivnosti in ukrepe za zagotavljanje varnosti učencev in preprečevanje nasilja,
– oblikuje oddelke in skupine učencev v skladu z veljavnimi normativi in standardi,
– na ekskurzijah, športnih, naravoslovnih, kulturnih dnevih ter tečajih plavanja, kolesarjenja, smučanja ipd. zagotovi ustrezno število spremljevalcev v skladu z veljavnimi normativi in standardi in navodili za izvajanje učnih načrtov,
– zagotovi, da so objekti, učila, oprema in naprave v skladu z veljavnimi normativi in standardi ter zagotavljajo varno izvajanje dejavnosti,
– zagotovi učencem ustrezno opremo, kadar sodelujejo pri urejanju šole in šolske okolice
III. NAČELA VZGOJNIH DEJAVNOSTI IN VZGOJNEGA DELOVANJA
Izhodišča vzgojnega delovanja šole temeljijo na naslednjih splošnih načelih:
1. Načelo spoštovanja učencev in vzajemnega spoštovanja
2. Načelo omogočenega aktivnega sodelovanja učencev
3. Načelo proaktivnega oziroma preventivnega delovanja
4. Načelo sodelovanja s starši in usklajenosti pristopa šole in staršev
5. Načelo združevanja pravic, odgovornosti in pravil
6. Načelo vzpodbujanja samonadzora in samodiscipline
7. Načelo strokovne avtonomije, usklajenosti vzgojnih dejavnikov in doslednostiž
8. Načelo osebnega zgleda
IV. DOSEGANJE IN URESNIČEVANJE CILJEV
Za doseganje in uresničevanje ciljev osnovnošolskega izobraževanja bomo v šoli:
- zagotavljali kakovostno vzgojno-izobraževalno delo in pogoje za delo, ki bodo omogočali osebnostni razvoj učencev v skladu z njihovimi sposobnostmi in interesi, vključno z razvojem pozitivne samopodobe za nadaljnjo izobraževalno in poklicno pot s poudarkom na usposobljenosti za vseživljenjsko učenje;
- z raznimi aktivnostmi, predavanji, ogledi in obiski spodbujali skladni telesni, spoznavni, čustveni, moralni, duhovni in socialni razvoj posameznika z upoštevanjem razvojnih zakonitosti;
- organizirali različna srečanja, kjer bodo učenci s sodelovanjem razvijali medsebojno strpnost, spoštovanje, sprejemanje drugačnosti za spoštovanje ter upoštevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin;
- ob državnih praznikih organizirali proslave, prireditve in kulturne dejavnosti, s katerimi bomo razvijali zavest o državni pripadnosti in narodni identiteti, védenje o zgodovini Slovencev, njihovi kulturni in naravni dediščini ter spodbujali državljansko odgovornost;
- s projekti, tekmovanji in sodelovanji razvijali pri učencih sposobnosti in željo po znanju na družboslovnem, naravoslovno-tehničnem, matematičnem, informacijskem, družboslovnem, športno-zdravstvenem in umetnostnem področju.
V. VZGOJNE DEJAVNOSTI ŠOLE
Vzgojne dejavnosti so proaktivne in preventivne dejavnosti, svetovanje, usmerjanje ter druge dejavnosti (pohvale, priznanja, nagrade, vrste vzgojnih ukrepov in podobno), s katerimi šola razvija varno in spodbudno okolje za doseganje ciljev iz 2. člena ZOŠ.
Šola mora delovati preventivno in osveščati učence o škodljivosti in posledicah kajenja, pitja alkoholnih pijač, uživanja drog, spolnega nadlegovanja ter nasilja. Šola osvešča učence o njihovih pravicah in dolžnostih ter o načinih iskanja ustrezne pomoči v primerih spolnega nadlegovanja in zlorabe ter nasilja v družini. V te namene organizira različne aktivnosti pri pouku in drugih dejavnostih šole.
Mnoge vzgojne vsebine in dejavnosti se uresničujejo vzporedno z izvajanjem učnega načrta v posameznih razredih.
a) nekatere vzgojne vsebine, ki so del učnega načrta po posameznih razredih
|
Razred oz.
predmet
|
Vsebinsko področje, cilji
|
|
1. razred
|
Različnost (navade, druge kulture, običaji), enakopravnost, toleranca, individualnost posameznika.
Osnove bontona (prehranjevanje, pozdravljanje, nagovarjanje ipd.)
Varnost v prometu.
Pravilna drža hrbtenice (šolska torba)
|
|
2. razred
|
Oblikovanje odnosa do starejših ljudi in kulture svojih prednikov.
Spoznavanje vrednot kot so življenje, rojstvo…, odnos do spolnosti.
Učenje higiene ter reda in čistoče delovnega prostora.
Sprejemanje drugačnosti, razlike nas bogatijo, vljudnost pri sporazumevanju.
Sprejemanje dolžnosti in odgovorno ravnanje v šoli in okolici (skrb za okolje),
Učenje solidarnosti, nudenje pomoči, delitev dela v družini.
Okoljska problematika.
Prometna vzgoja
Odnos do poklicev.
Bonton in kultura prehranjevanja
Prepoznavanje nasilja in učenje spretnosti za preprečevanje nasilja.
|
|
3. razred
|
Pomen znanja za kakovost življenja.
Izraba prostega časa.
Odnos do denarja in pasti potrošništva.
Strpnost, solidarnost, pomoč, medsebojno spoštovanje in sodelovanje.
Bonton.
Odnos do narave in okolja.
|
|
4. razred
|
Odnosi med ljudmi: Moja vloga v šolski skupnosti, Znam sodelovati, Moje življenje z vrstniki; Družine se spreminjajo, Družine naših babic.
Povezovanje, sodelovanje, različnost: Prazniki nas družijo, Kaj potrebujemo in kaj si želimo, Prosti čas, Vsi različni, vsi živi; Različni a podobni
Odnos do okolja: Povezanost s pokrajino, Ljudje spreminjamo pokrajino,Gospodarstvo in pokrajina,Gospodarstvo se spreminja
Ekologija
Bonton
|
|
5. razred
|
Premagajmo predsodke.
Sodelovanje, medsebojna pomoč.
Razredna pravila, učenje odgovornosti, vestnega opravljanja zadolžitev.
Zdrava prehrana in kulturen način prehranjevanja
Puberteta.
Odnos do okolja in narave.
Varčevanje z viri energije.
|
|
geografija
|
Različnost ljudstev na svetu, vzgajanje v spoštovanju do drugačnosti, strpnost.
Razvijanje ljubezni in spoštovanja do slovenske naravne in kulturne dediščine in pripadnosti slovenski državi.
Spoznajo pomen rabe naravnih dobrin, varovanja okolja za prihodnje generacije.
Razvijanje potrebe po uresničevanju svetovnega miru in ohranjanja naravne in kulturne dediščine.
|
|
državljanska vzgoja
|
Razvijanje socialnih in komunikacijskih spretnosti in veščin.
Razvijanje sposobnosti za strpno razpravljanje, utemeljeno presojanje, sprejemanje idej drugih, razvijanje komunikacijske kulture.
Prepoznavanje in razvijanje odpornosti do osebne ter družbene zasvojenosti.
Prepoznavanje krivic, diskriminacije, stereotipov, predsodkov.
Navajanje na odgovorno delovanje v ožji in širši lokalni skupnosti.
Razvijanje sposobnosti za strpno in razumno reševanje medosebnih in družbenih konfliktov.
|
|
biologija
gospodinjstvo
|
Zdravo življenje, zdrava prehrana.
Vzgoja potrošnika
Motnje hranjenja.
Odnos do okolja - ekologija.
Ločevanje odpadkov
Odnosi med spoloma in odraščanje
|
|
Mnoge vzgojne vsebine se prepletajo tudi ob izvajanju vzgojnih predmetov (GVZ, ŠVZ, LVZ)
|
b)vzgojno delovanje pri razrednih urah (inovacijski projekt)
Pred tremi leti je šola pristopila k inovacijskemu projektu Zavoda RS za šolstvo in šport ter se dve leti aktivno ukvarjala s pripravo tematskih sklopov, ki jih izvaja razrednih na razrednih urah v 2. in 3. vzgojno-izobraževalnem obdobju.
Izpostavili smo naslednja področja s cilji in aktivnostmi:
|
Cilji
|
Aktivnosti
|
Ugotovitve
|
Načrtovanje in povečanje vloge razrednika, razrednih ur.
|
Učenci koristno izrabijo čas, ki je namenjen razrednim uram.
|
Razrednik sistematično pristopi k aktualni temi.
|
|
Zbiranje predlogov, ki izhajajo iz potreb šole.
|
Učenci skupaj z razrednikom pripravijo predlog vsebin.
|
Učenci se aktivno vključujejo v pripravo.
|
|
Sistematično načrtovanje vsebin
razrednih ur.
|
Določitev strokovnih timov.
Priprava in izbor tem.
- Razredna pravila
- Bonton
- Medosebni odnosi
- Učenje, učne navade
- Zdrav življenjski slog
Zbiranje gradiva.
Praktična izvedba.
Izdelava portfolia.
|
Strokovni timi izmenjujejo izkušnje in vsebinsko celo leto bogatijo program.
Vsaki vsebini se natančno določijo cilji, metode dela, dejavnost, sredstva in pripomočki, delovni listi, poiščejo se medpredmetne povezave in drugo.
|
b) vzgojne dejavnosti, ki potekajo na šoli v obliki projektov
|
Naslov projekta
|
Razred
|
Cilj
|
Preprečevanje nasilja v šoli
|
1. do 5.
|
Preprečevanje vseh vrst nasilja med in nad otroki.
Prepoznavnaje pojavne oblike nasilja, pridobivanje spretnosti odzivanja na nasilje, urjenje v strpni komunikaciji
|
|
Mediacija in ustvarjalno reševanje konfliktov
|
učitelji
|
Učenje pristopov in spretnosti za učinkovito reševanje konflikotv
|
|
Zdrava šola
|
1. do 9.
|
Ozaveščanje o nalezljivih boleznih, nevarnostih drog in alkohola, pirotehničnih sredstev, spodbujanje k zdravemu načinu življenja, redni telesni vadbi in zdravi spolnosti, ozaveščanje za varno ravnanje v prometu in drugo.
|
|
Korak za korakom
|
1. do 4.
|
|
|
Šola za starše
|
starši
|
Tematske vsebine se vsako leto menjavajo
|
|
Fit Slovenija
|
1. do 4.
|
Spodbujanje vsakodnevne potrebe po rekreaciji in gibanju v naravi, skrb za zdravo prehrano
|
|
Rdeči križ, Unicef
|
1. do 9.
|
Razvijati občutljivost za sočloveka in pomoč ljudem v stiski.
|
VI. PRIPRAVA VZGOJNEGA NAČRTA ŠOLE IN IZBRANE VSEBINE
S pripravo vzgojnega načrta smo začeli v mesecu aprilu 2007 in k sodelovanju povabili starše učencev od 1. do 8. razreda. Odzvalo se jih je 232 staršev ali 60%.
Vsak oddelek je izdelal prioritetno listo vsebin, s cilji in nalogami staršev ter učiteljev, 14 članski strokovni tim, v katerem so bili vključeni učitelji, starši in učenci je predloge pregledal in izpostavil tiste vzgojne vsebine, ki bi jim bilo na šoli potrebno nameniti največ pozornosti. Vsebine je strokovni tim razvrstil po posameznih triadah, pri čemer je upošteval kontinuiteto ter razvojne zakonitosti ter postavil naloge staršem in šoli.
1. TRIADA
|
Vsebina
|
Cilji vzgojne aktivnosti
|
Naloge (aktivnosti) staršev
|
Naloge (aktivnosti) šole
|
|
|
KOMUNIKACIJA
|
vikanje odraslih (uvajanje že v 1. razredu) ,
|
otroci vikajo starejše, tujce (zgled),
|
učenje, vestno izvajanje,
|
|
|
pozdravljanje, pravila pozdravljanja in nagovarjanje (mlajši pozdravi prvi)
|
zgled
|
učenje in vestno izvajanje
|
|
|
medsebojno spoštovanje, strpnost, sprejemanje drugačnosti, tovariška pomoč
|
pogovor, zgled, literatura, vzgoja za empatijo, učenje na konkretnih situacijah,…
|
Vodenje delavnice medvrstneškega nasilja,
igre vlog, socialne igre,spodbuda in načrtna izvedba tovariške pomoči, pogovor,
|
|
|
razvijanje pozitivne komunikacije šola-starši- učenci z medsebojnim zaupanjem
|
spodbujanje aktivnega odnosa med šolo in starši,
organizacija skupnih izletov
|
Organiziranje roditeljskih sestankov v obliki delavnic in okroglih miz, kjer starši lahko aktivno sodelujejo,
vabilo staršev na ustvarjalne
delavnice in skupni izleti
|
|
|
oblikovanje pozitivnih medvrstniških odnosov
|
sproščeno pogovarjanje, pozorno poslušanje, dopuščanje napak in učenje popravljanja napak,
reševanje nasilnih problemov s pogovorom
|
preprečevanje izsiljevanja
opazovanjem, poslušanjem in pogovorom, igre vlog
|
|
|
izražanje čustev in občutij (učenci naj imajo možnost izraziti pozitivna in negativa čustva )
|
branje, pogovarjanje,
vzamemo si čas samo za enega otroka (tisti, ki jih imajo več),
prepoznavanje in izražanje negativnih in pozitivnih čustva, iskanje razloge zanje ter rešitev
|
Poslušanje pravljic,zgodb, analiza likov, vsebine, kjer učenci prepoznajo negativna in pozitivna čustva , poiščejo razloge zanje ter rešitve
|
|
|
spodbujanje pozitivne samopodobe,
povečati samopodobo pri posamezniku
|
pohvale
|
Nagrajevanje in izrekanje pohval (kritična in realna), graja če je na mestu
|
|
|
prepoznavanje lastnih napak in močnih področij
|
spodbude staršev (»To ni nič narobe. Vsak človek ima napake!«
popravljanje, kolikor pač gre
|
socialne igre
|
|
|
DELOVNE NAVADE
|
razvijanje delovnih navad, navajanje na točno prihajanje v šolo, sprotno in vestno opravljanje domačih nalog, pospravljajo za sabo
|
dogovor o pravočasni uri odhoda od doma,
spodbuditi otroka, da si oblačila, torbo, rutko pripravi že zvečer,
pravočasen nočni počitek,
omogočiti otroku svoj kotiček za pisanje nalog ob približno istem času vsak dan
pozitivna motivacija in spodbujanje
|
jutranja telovadba v šoli kot dobra motivacija, redno pregledovanje domačih nalog,
učenec mora imeti priložnost, da pove, če pri nalogi nečesa ni znal,
jasna, razumljiva navodila, usklajena pričakovanja med domom in šolo (enaka pravila),
učitelj pisno opominja na napake pri zamujanju
|
|
|
vzgajanje za odgovornost, spodbujanje vedenja, da je znanje velika vrednota, otrokom dokazati, da so znanje in delovne navade nujne za napredovanje
|
večja doslednost, aktivna pomoč otroku (spodbujanje, pohvala)
|
prepoznavanje »dobrega primera« , sprotno obveščanje staršev o delu oz. nedelu učenca,
seznanjanje učencev s posledicami, ki nastanejo, če ne izpolnjujejo obveznosti.
|
|
|
SKRB ZA OKOLJE
|
Skrb in urejanje življenjskega in delovnega prostora: omara-garderoba, predalček, omara doma, osebna higiena
|
navajanje na red in čistočo doma, soba,…
|
navajanje na red v šoli
|
|
|
skrb za okolje, varčevanje s surovinami (šolske potrebščine, papir, hrana, obutev, obleka) in energijo ter navajanje na racionalno porabo in seznanjanje s pastmi potrošništva
|
protipotrošniško obnašanje,
varčevanje z viri enegrije
|
osveščanje otrok proti potrošniškemu obnašanju,
varčevanje z viri energije (elektrika, voda, toplota).
|
|
|
ločevanje odpadkov
|
ločevanje in redukcija odpadkov doma
|
ločevanje in zbiranje odpadkov v šoli (celo leto, zbiralne akcije)
|
|
|
spremljanje aktualne okoljske problematike
|
TV, pogovor, revije, knjige,
|
plakati,ogled ločevanja,TV
|
|
|
2.TRIADA
|
|
Vsebina
|
Cilji vzgojne aktivnosti
|
Naloge (aktivnosti) staršev
|
Naloge (aktivnosti) šole
|
|
|
MEDVRSTNIŠKI ODNOSI
|
krepitev pozitivne samopodobe,
krepitev ustrezne medvrstniške klime (druženje, komunikacija, odnos do lastnine, prepoznavanje meja med šalo in nasiljem, aktivno reševanje problemov),
vsi različni vsi enaki – drugačnost posameznika kot nič posebnega.
|
Oblikovati realen pogled na lastnega otroka ter na njegove sposobnosti in zmožnosti,Jasno zastaviti pravila in meje v družini, sprejemanje otrokovih sovrstnikov, omogočanje aktivnega druženja s sovrstniki in ustrezen odnos do njih, priznavanje drugačnosti in je ne izpostavljati, imeti ustrezen odnos do drugačnih in drugačnosti.
|
ustvarjati ustrezno klimo,
oblikovanje delavnic glede na interese otrok,
vključevanje staršev v aktivne oblike druženja, športne dneve, izlete, razredne ure, delavnice),
odprto delovanje z realnim svetom (spoznavanje različnih kultur in običajev, obiski različnih ustanov: dom starostnikov, različnih delovnih centrov, prireditev …),
|
|
|
ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA
ODNOS DO POTROŠNIŠTVA
|
zdrav način življenja kot vrednota,
prepoznavanje zdravega načina prehranjevanja od nezdravega ,
krepiti skrb za lastno zdravje,
razvijati primeren odnosa do virtualnega sveta (TV, radio, reklame, internet …).
|
Starši - dober zgled.
aktivno preživljanje prostega časa v družini,
kritična distanca do virtualnega sveta in potrošništva (razgovori),
navajanje otrok, da se imamo lahko lepo tudi, če smo skromni - »nepotrošniška praznovanja«.
|
Učence navajati in seznaniti s pomenom zdrave šolske prehrane (sadje, voda),
organizirati delavnice s strokovnjaki z različnih področij (stilist, kozmetičarka, zdravnik, psiholog …),
kritična distanca do virtualnega sveta in potrošništva
|
|
|
3. TRIADA
|
|
Vsebina
|
Cilji vzgojne aktivnosti
|
Naloge (aktivnosti) staršev
|
Naloge (aktivnosti) šole
|
|
|
MEDIJI IN VREDNOTE
|
kritična presoja ponujenega,
graditev pozitivne samopodobe
|
sproščen konstruktiven pogovor, ko mladostnik izrazi potrebo, željo po njem
|
organizirati ure za individualne razgovore z učenci,
ob aktualnih problemih možnost pogovora med uro po učiteljevi presoji
|
|
|
STRAH PRED SPRAŠEVANJEM
|
zmanjšati strah pred ocenjevanjem
|
starši ne pritiskajo na otroke, če dobijo »slabe« ocene,
pogovor, kako rešiti nastalo situacijo,
ustrezna podpora strašev, ko otrok dobi oceno, slabšo od pričakovane
|
učenec naj ima možnost dobiti dodatno razlago,
izpostaviti dober odnos med učiteljem in učencem,
organizirati delavnice: kako premagati strah,
učitelj naj ne prihaja v razred slabe volje
|
|
|
ŠOLA IN OKOLICA ŠOLE
|
urediti prijetno bivalno okolje,
učenci naj bodo (prostovoljno) čimbolj aktivni pri urejanju
|
posredovanje idej, skupno načrtovanje bivalnega prostora (sobe), kritičen odnos do urejanja okolice, arhitekture
|
oblikuje tematske sklope (teden mode, božič, letni časi, valentinovo,..),
organizira in usmerja učence z upoštevanjem njihovih želja (raziskovalne naloge, seminarske naloge ipd).
|
|
VII. SVETOVANJE IN USMERJANJE KOT VZGOJNO DELOVANJE
Svetovanje in usmerjanje je namenjeno učencem, posredno pa tudi njihovim staršem, pri reševanju njihovih lastnih problemov, ki so povezani z razvojem učenca, s šolskim delom, z odnosi z vrstniki in odraslimi, z razvijanjem samopodobe in prevzemanjem odgovornosti.
Svetovanje in usmerjanje lahko poteka v času šolskih obveznosti (ure oddelčne skupnosti) ali v času izven urnika (pogovorne ure učiteljev, šolska svetovalna služba) za kar se bomo dogovarjali s starši sproti za vsak primer posebej.
Svetovanje in usmerjanje poteka v obliki pogovora med delavci šole in učenci, kadar je potrebno reševati probleme in težave povezane z učenjem (učna problematik), vedenjem ( vzgojna problematika), problematičnimi odnosi z vrstniki, kršitvami šolskega reda.
O vsebini in ciljih svetovanja in usmerjanja za posameznega otroka se bodo dogovorili učitelji na oddelčnih učiteljskih zborih ter o tem seznanili starše obravnavanega učenca.
V primerih, ko strokovni delavec presodi, da otrok potrebuje dlje časa trajajoče spremljanje, usmerjanje in svetovanje v okviru šole, se s starši dogovori za čas, v katerem bo ta proces potekal.
V primerih, ko strokovni delavec presodi, da se pri učencu pojavljajo težave in oblike vedenja, ki jih šolska obravnava ne more omiliti, izboljšati ali odpraviti, bomo staršem predlagali obravnavo in psihosocialno pomoč v zunanjih ustanovah.
Cilji svetovanja in usmerjanja učencev so:
- naučiti učenca učiti se,
- oblikovanje lastnih ciljev in načinov uresničevanja,
- učinkovito organiziranje svojega šolskega in domačega dela,
- spremljanje svojega dela in uspešnosti,
- razmišljanje, presojanje in vrednotenje svojega vedenja in ravnanja drugih,
- prevzemanje odgovornosti za svoje ravnanje,
- vživljanje v ravnanje drugih,
- razumevanje razlogov za neprimerno vedenje,
- konstruktivno reševanje problemov in konfliktov,
- obvladovanje stresa, strahu, čustvene napetosti, frustracij, apatičnosti ...,
- razvijanje pozitivne samopodobe,
- doseganje ciljev, ki jih zastavi šola ipd.
Oblike pomoči:
- organizacija pomoči učitelja ali sošolcev pri učenju,
- vzpostavljanje določenih socialnih povezav med učenci,
- vključevanje učenca v določene dejavnosti,
- uvajanje v določene funkcije in druge pomembne odgovornosti,
- nudenje različnih oblik zunanje pomoči,
- dogovori z učencem o občasnih individualnih programih ipd.
VIII. SODELOVANJE S STARŠI
Strokovni in drugi delavci šole, učenci in starši oziroma skrbniki razvijamo vzajemno-sodelovalni odnos na vzgojnem področju. Vzajemno sodelujemo pri oblikovanju življenja in dela šole, različnih vzgojno-izobraževalnih dejavnostih, oblikovanju vzgojnega koncepta šole, oblikovanju akcij za izvajanje preventivnih vzgojnih dejavnosti, svetovanju in usmerjanju.
Učitelj je v odnosu do staršev profesionalen in odkrit. Starše seznani z vsemi pomembnimi informacijami in ugotovitvami, ki zadevajo njegovega otroka. Obveščanje mora biti sprotno in pravočasno, reševanje problemov pa dosledno.
Starše obveščamo o dogodkih, ki zadevajo njihovega otroka osebno (govorilne ure), po telefonu, pisno, po elektronski pošti, kadar gre za prenos splošnih informacij,
Po telefonu, kot nujno obvestilo, starše obveščamo o dogodkih, ki zadevajo poškodbo njihovega otroka, večjo materialno škodo, ki jo je njihov otrok povzročil, težje kršitve šolskega reda, ki posredno ali neposredno zadevajo njihovega otroka.
Starši informacije o otrokovem napredku, njegovem vedenju, sprejetosti v oddelku pridobijo na govorilnih urah.
Roditeljski sestanki so namenjeni seznanjanju staršev z organizacijo dela v oddelku, odnosi med učenci, analizi uspeha v oddelku, seznanjanje staršev z vzgojno problematiko in odnosi med učenci ipd.
Splošne informacije so za starše objavljene na šolski spletni strani in šolski oglasni deski. Pomembnejše informacije staršem posredujemo tudi po e-pošti.
Učenci od 1. do 5. razreda imajo informacije za starše zapisane tudi v beležki.
Medsebojne odnose šola-starši utrjujemo tudi z:
- razrednimi prireditvami,
- šolskimi prireditvami za starše,
- prireditvami na lokalni ravni,
- prireditvami v okviru projektov,
- organizacijo delavnic in dneva odprtih vrat za starše,
- skupno udeležbo na rekreativnih športnih prireditvah,
- šolo za starše.
Pohvale so lahko ustne ali pisne. Ustno so učenci pohvaljeni za enkratne, kratkotrajne aktivnosti. Pohvali jih učitelj, pri katerem so bili uspešni.
Za enkratne obsežnejše aktivnosti so učenci pohvaljeni po šolskem radiu, njihovi uspehi so objavljeni na šolski spletni strani.
Pohvale in priznanja učencem podeljuje ravnateljica, razrednik ali mentor, in sicer:
- Priznanja učencem od 1. do 8. razreda podeljuje ravnateljica med šolskim letom;
- priznanja učencem 9. razreda pa podeli ravnateljica ob koncu šolskega leta na uradni slovesnosti – valeti;
- razrednik ob koncu šolskega leta podeljuje pisne pohvale za prizadevno in učinkovito delo v oddelčni skupnosti učencev ali skupnosti učencev šole, nudenje pomoči tistim, ki jo potrebujejo, aktivno sodelovanje pri organizaciji in izvedbi različnih dejavnosti in prireditev, pomembnih za delo šole.
- razrednik lahko ob koncu šolskega leta pohvali učenca tudi za individualni doseženi učni uspeh;
- mentor podeljuje pisne pohvale za prizadevnost ter doseganje vidnih rezultatov pri interesnih dejavnostih in drugih dejavnostih šole, za doseganje vidnih rezultatov na vseh vrstah tekmovanj, na srečanjih učencev z različnih področij znanja in delovanja.
Ravnateljica podeljuje priznanja učencem za dosežke, ki prispevajo k ugledu šole, kot tudi priznanja za večletno prizadevnost in doseganje vidnih rezultatov pri šolskem delu, doseganje vidnih rezultatov na tekmovanjih in srečanjih učencev, ki so organizirana za območje celotne države, za večletno prizadevno sodelovanje in doseganje rezultatov pri interesnih in drugih dejavnostih, za večletno prizadevno delo v oddelčni skupnosti, skupnosti učencev šole ali šolskem parlamentu.
Na predlog učiteljskega zbora lahko šola učence tudi nagradi. Praviloma so nagrade knjige ali pripomočki, ki jih učenec lahko uporablja pri pouku ali drugih dejavnostih šole.
Nagrade slavnostno podeljuje ravnateljica ob zaključku šolskega leta.
Pisne pohvale lahko prejme tudi skupina učencev. Skupinske pisne pohvale podeljuje ravnateljica šole.
Vzgojni ukrepi so posledica kršitev šolskega reda in dogovorjenih šolskih pravil. Odločitev o vzgojnem ukrepanju je lahko individualna (delavec šole) ali skupinska (učiteljski zbor). Pri izvajanju individualnega izreka vzgojnega ukrepanja sodelujejo strokovni delavec, ki je izrazil zahtevo po ukrepanju, razredničarka oz. razrednik, učenec in starši. K sodelovanju se lahko povabi tudi svetovalno delavko. Skupinski izrek vzgojnega ukrepa vključuje tudi dogovor o načinu sodelovanja vseh, ki bodo udeleženi pri izvajanju vzgojnega ukrepanja.
Izvajanje vzgojnih ukrepov je povezano z nudenjem podpore in vodenjem učenca, iskanjem možnosti in priložnosti za spremembo neustreznega vedenja. Pri tem sodelujejo učenec, starši in strokovni delavci šole, ki skupaj oblikujejo predloge za rešitev.
Vrste kršitev in oblike vzgojnih ukrepov so zapisane v pravilih šolskega reda.
Učenci imajo pravico do zdravstvenega varstva v skladu s posebnimi predpisi.
Osnovna šola sodeluje z zdravstvenimi zavodi pri izvajanju zdravstvenega varstva učencev, zlasti pri izvedbi obveznih zdravniških pregledov za otroke, vpisane v prvi razred, rednih sistematičnih zdravstvenih pregledov v času šolanja in cepljenj.
Učenci 1., 3., 6. in 8. razreda imajo organiziran sistematski pregled v ZD na Metelkovi, kjer poskrbijo za vse zdravstvene storitve iz programa preventivnega zdravstvenega varstva.
Preventivni pregled je vezan na tim, tako je določeno po zakonu, in ni več v pristojnosti drugega zdravnika, čeprav je to otrokov osebni zdravnik.
Za vse posebne zdravstvene preglede, ki jih namerava zdravstvena služba organizirati v šoli in niso v predpisanem programu, razrednik posebej obvesti starše in pridobi njihova pisna soglasja.
Če učenec odkloni sodelovanje pri predpisanem zdravstvenem pregledu ali cepljenju, razrednik o tem obvesti starše učenca.
Vzgojni načrt je bil sprejet na 33. seji sveta šole 20.9. 2007, v šolskem letu 2008/2009 se je vsebinsko dopolnil.
