OCENJEVANJE
 
Ocenjevanje znanja je ugotavljanje in vrednotenje, v kolikšni meri učenec dosega cilje oziroma standarde znanja. Opravlja se po obravnavi novih vsebin in po preverjanju znanja.
 
Znanje iz posameznega predmeta ocenjuje učitelj, ki predmet poučuje.
 
Pri vsakem predmetu se učenčevo znanje ocenjuje skozi vse ocenjevalno obdobje. Ocenjujejo se učenčevi ustni odgovori, pisni, likovni, tehnični, praktični in drugi izdelki, projektno delo, nastopi učencev in druge dejavnosti.
 
Pri pisnem ocenjevanju znanja učitelj učencem izroči ocenjen pisni izdelek za informacijo staršem, ko oceno vpiše v redovalnico.
 
Pri predmetih, ki potekajo največ dve uri tedensko, se znanje učenca oceni najmanj trikrat v šolskem letu.
 
Pri predmetih, ki potekajo več kot dve uri tedensko, se znanje učenca oceni najmanj šestkrat v šolskem letu.
 
Večina ocen pri posameznem predmetu ne sme biti pridobjena na podlagi pisnih izdelkov.
 
Učenci lahko pišejo pisne izdelke, namenjene ocenjevanju znanja, največ dvakrat v tednu (če gre za  ponovitev ocenjevanja pisnih izdelkov, lahko največ trikrat v tednu) in enkrat na dan.  
 
Učenci pet delovnih dni pred ocenjevalno konferenco ne pišejo izdelkov za oceno, razen če gre za ponovitev ocenjevanja pisnih izdelkov.
  
OCENJEVANJE MED ŠOLSKIM LETOM
 
V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju se znanje učencev ocenjuje z opisnimi ocenami. Opisna ocena je z besedami izražen napredek učenca glede na cilje oz. standarde znanja, ki jih opredeljuje učni načrt.
 
V drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju se znanje ocenjuje s številčnimi ocenami od  1 do 5.
 
  8. in 9. razredu se pri predmetih, pri katerih poteka nivojski pouk, znanje učencev med šolskim letom ocenjuje z ocenami od 1 do    5, in sicer na naslednji način:
  • učenec, ki doseže standarde znanja na 1. ravni zahtevnosti, dobi največ oceno dobro (3),
  • učenec, ki doseže standarde znanja na 2. ravni zahtevnosti, dobi največ oceno prav dobro (4),
  • učenec, ki doseže standarde znanja na 3. ravni zahtevnosti, dobi največ oceno odlično (5).
Učenec, ki obiskuje pouk na 1. ali 2. ravni zahtevnosti, lahko za izkazano znanje prejme višjo oceno, če pri ocenjevanju znanja izkaže z učnim načrtom opredeljene standarde znanja na višji ravni.
 
 
OBLIKOVANJE ZAKLJUČNE OCENE
 
Ob koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja učitelj pri vseh predmetih oblikuje zaključno opisno oceno, s katero opiše učenčev napredek pri doseganju ciljev oz. standardov znanja, opredeljenih v učnih načrtih.
 
Ob koncu drugega in tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja učitelj pri vseh predmetih oblikuje zaključno številčno oceno, pri čemer oceni dosežene standarde znanja opredeljene v učnih načrtih, in upošteva ocene, ki jih je učenec prejel med šolskim letom.
 
Dne 30.8.2007 so vodje strokovnih aktivov sprejeli ENOTNE KRITERIJE, ki jih zakonodajalec ne predvideva.
 
  1. Ocenjevanje
  • Učenec sam ne sme pisati testa. Če je odsoten, ko sošolci pišejo test, piše naslednjo uro, ko je prisoten pri pouku. Učitelj sestavi nov test,ostale učence pa zaposli. Učenca lahko v najkrajšem možnem času tudi ustno oceni (razen pri MAT, SLO, TJA). Enako velja, če učenec testa ne odda.
  • Učitelj preverjanje pred ustnim in pisnim ocenjevanjem vpiše tudi v dnevnik.
  • Učitelj učenca, ki ga pri testu zaloti pri prepisovanju (z listka, iz zvezka, gledanje k sošolcu…), prvič opozori, naslednjič pa mu test odvzame in oceni napisano.Na test učitelj napiše uro in razlog za odvzem.
  • Učitelj lahko učenca oceni tudi pri skupinskem delu – posameznikovo delo v skupini; ni nujno, da imajo vsi člani skupine enako oceno.
  • Če učitelj ocenjuje domače delo ali delo na terenu, določi rok, do kdaj mu mora učenec oddati opravljene domače naloge oz. rešene učne liste.
  • Učitelj napove tudi ustno ocenjevanje – čas ocenjevanja (od …  do ... – natančni datumi niso potrebni) in obseg snovi, ki jo bo ustno ocenjeval. Pred ustnim ocenjevanjem preverja (zapiše tudi v dnevnik). Učencem omogoči, da se lahko sami javijo.
  • Učitelj analizira pisno ocenjevanje, analizo predstavi učencem.
 
  1. Domače naloge
  • Domača naloga je učenčeva dolžnost (pri TJA je obvezna – učni načrt), ki jo učitelj lahko ob vnaprejšnji napovedi tudi oceni. Če učenec večkrat nima domače naloge, učitelj  starše povabi na govorilne ure. Enako velja tudi, če učenec k pouku ne prinaša dogovorjenih potrebščin.
  • Učenci, ki so vključeni v oddelke podaljšanega bivanja, morajo nalogo naredili v predvidenem času, ki je namenjen samostojnemu učenju. Če učenec iz različnih razlogov svojega dela ne opravi v šoli, ga dokonča doma.
 
  1. Izostanki, zamujanje
  • Vsako zamujanje (ne le prve ure) vpišemo v dnevnik.
  • Ko učenec četrtič zamudi k pouku iz neopravičenih razlogov, dobi neopravičeno uro. Prve tri zamude ne štejejo niti kot opravičena niti kot neopravičena ura.
  • Zamudo iz opravičljivih razlogov opravičijo starši.
                      
     4.   Status športnika, kulturnika
  • Učenec s statusom športnika zastopa šolo na  tekmovanjih kot  član šolske ekipe.  Za odsotnost mora imeti opravičljiv razlog, ki ga vnaprej napove učitelju športne vzgoje, ki sestavlja ekipo.
  • Učenci s statusom morajo prinesti seznam datumov za ustno ocenjevanje pri posameznih predmetih v enem tednu po tem, ko učitelj napove spraševanje.